Z izrazom "plenilski založniki" (predatory publishers) in "plenilske revije" (predatory journals) označujemo tiste založnike oz. revije v odprtem dostopu, ki za objavo člankov zaračunajo (visoke) stroške, obenem pa ne spoštujejo dobrih praks znanstvenega objavljanja (ne zagotavljajo kvalitetnih storitev kot npr. recenziranje objav). 

Značilnosti plenilskih založnikov oz. revij:

• obleganje raziskovalcev in potencialnih avtorjev z elektronskimi sporočili, ki vabijo avtorje k objavi recenziranih člankov, s pogojem plačila stroškov objave,
• recenzentski postopek je izpuščen ali je le redko izveden, lahko tudi pozovejo avtorja, da predlaga recenzenta (strokovnosti in identitete recenzenta pa ne preverjajo),
• čas med oddajo in sprejetjem članka je zelo kratek,
• uredniški odbor ne obstaja ali pa je sestava le-tega neustrezna,
• lastniki založb so istočasno uredniki in/ali recenzenti večine revij, ki jih založba izdaja,
• izgled spletnih strani izredno podoben izgledu priznanih revij, kar zmede raziskovalca,
• skope ali nepreverljive kontaktne informacije oz. kontaktni podatki uredništva (običajno navajajo le elektronski naslov),
• netransparentnost pri publiciranju, 
• ni sprejetih politik digitalnega shranjevanja,
• založnik ob pojavitvi na tržišču naenkrat začne z objavljanjem velikega nabora novih revij, ki običajno izidejo le v nekaj številkah posameznega naslova,
• založnik izdaja veliko število revij iz zelo različnih področij, njihove spletne strani so zelo podobne,
• podajajo skope informacije o stroških objave in avtorskih pravicah ali pa gre za skrivanje le-teh,
• iskalnikom onemogočajo dostop do vsebin na spletnih straneh,
• naslov revije je zavajajoč,
• zavajajo glede indeksiranosti in citiranosti, zavajajoče (izmišljene) vrednosti faktorjev vpliva (npr. Universal Impact Factor (UIF), Global Impact Factor (GIF), Citefactor) in drugih vrednosti, ki nakazujejo na uspešnost revije,
• anonimno vabijo k objavam v več revijah hkrati z različnih področjih,
• navajajo napačni/neresnični naslov, običajno v državah z bogato tradicijo in kakovostno prakso publiciranja,
• ne nudijo jasne uredniške in založniške politike,
• ne nudijo arhiviranja,
• ne posredujejo recenzij in zahtevkov za popravke,
• izdajajo že objavljene članke v priznanih revijah,
• strokovni jezik je pomanjkljiv, včasih celo splošna konverzacija v angleščini slaba,
• navodila za avtorje so prepisana iz drugih priznanih revij.

Primer: Insight Medical Publishing

Plenilski založniki in revije s svojim delovanjem prizadenejo raziskovalce in negativno vplivajo na razvoj znanosti, slabo luč pa mečejo tudi na odprtodostopne revije v splošnem. 

Če ste v dvomih glede verodostojnosti revije ali založnika, predlagamo, da na spletu preverite reference ali pa se obrnete na CMK, kjer vam bomo priskočili na pomoč (nana.turk@mf.uni-lj.si in igor.nekrep@mf.uni-lj.si).

Seznam potencialnih in verjetnih plenilskih založnikov in revij najdete na Stop Predatory Journals oziroma na Beallovem seznamu, ki ga anonimni avtor tudi dopolnjuje.

Opozorilo: LAP Lambert Academic Publishing uvrščamo med plenilske založnike, čeprav ne gre za založnika v odprtem dostopu.

Clark J. & Smith R. 2015. Firm action needed on predatory journals. BMJ: British Medical Journal, 350. doi:10.1136/bmj.h210

http://www.bmj.com/content/350/bmj.h210