Skip to main content
It looks like you're using Internet Explorer 11 or older. This website works best with modern browsers such as the latest versions of Chrome, Firefox, Safari, and Edge. If you continue with this browser, you may see unexpected results.

ODPRTI DOSTOP ZA PODROČJE BIOMEDICINE: Plenilski založniki in revije

Plenilski založniki in revije

Z izrazom "plenilski založniki" (predatory publishers) in "plenilske revije" (predatory journals) označujemo tiste založnike oz. revije v odprtem dostopu, ki za objavo člankov zaračunajo (visoke) stroške, obenem pa ne spoštujejo dobrih praks znanstvenega objavljanja (ne zagotavljajo kvalitetnih storitev kot npr. recenziranje objav). 

Značilnosti plenilskih založnikov oz. revij:

  • obleganje raziskovalcev in potencialnih avtorjev z elektronskimi sporočili, ki vabijo avtorje k objavi recenziranih člankov, s pogojem plačila stroškov objave,
  • recenzentski postopek je izpuščen ali je le redko izveden, lahko tudi pozovejo avtorja, da predlaga recenzenta (strokovnosti in identitete recenzenta pa ne preverjajo),
  • čas med oddajo in sprejetjem članka je zelo kratek,
  • uredniški odbor ne obstaja ali pa je sestava le-tega neustrezna,
  • lastniki založb so istočasno uredniki in/ali recenzenti večine revij, ki jih založba izdaja,
  • izgled spletnih strani izredno podoben izgledu priznanih revij, kar zmede raziskovalca,
  • skope ali nepreverljive kontaktne informacije oz. kontaktni podatki uredništva (običajno navajajo le elektronski naslov),
  • netransparentnost pri publiciranju, 
  • ni sprejetih politik digitalnega shranjevanja,
  • založnik ob pojavitvi na tržišču naenkrat začne z objavljanjem velikega nabora novih revij, ki običajno izidejo le v nekaj številkah posameznega naslova,
  • založnik izdaja veliko število revij iz zelo različnih področij, njihove spletne strani so zelo podobne,
  • podajajo skope informacije o stroških objave in avtorskih pravicah ali pa gre za skrivanje le-teh,
  • iskalnikom onemogočajo dostop do vsebin na spletnih straneh,
  • naslov revije je zavajajoč,
  • zavajajo glede indeksiranosti in citiranosti, zavajajoče (izmišljene) vrednosti faktorjev vpliva (npr. Universal Impact Factor (UIF), Global Impact Factor (GIF), Citefactor) in drugih vrednosti, ki nakazujejo na uspešnost revije,
  • anonimno vabijo k objavam v več revijah hkrati z različnih področjih,
  • navajajo napačni/neresnični naslov, običajno v državah z bogato tradicijo in kakovostno prakso publiciranja,
  • ne nudijo jasne uredniške in založniške politike,
  • ne nudijo arhiviranja,
  • ne posredujejo recenzij in zahtevkov za popravke,
  • izdajajo že objavljene članke v priznanih revijah,
  • strokovni jezik je pomanjkljiv, včasih celo splošna konverzacija v angleščini slaba,
  • navodila za avtorje so prepisana iz drugih priznanih revij.

Primer: Insight Medical Publishing

Plenilski založniki in revije s svojim delovanjem prizadenejo raziskovalce in negativno vplivajo na razvoj znanosti, slabo luč pa mečejo tudi na odprtodostopne revije v splošnem. 

Če ste v dvomih glede verodostojnosti revije ali založnika, predlagamo, da na spletu preverite reference ali pa se obrnete na CMK, kjer vam bomo priskočili na pomoč (nana.turk@mf.uni-lj.si in igor.nekrep@mf.uni-lj.si).

Seznam potencialnih in verjetnih plenilskih založnikov in revij najdete na Stop Predatory Journals oziroma na Beallovem seznamu, ki ga anonimni avtor tudi dopolnjuje.

Opozorilo: LAP Lambert Academic Publishing uvrščamo med plenilske založnike, čeprav ne gre za založnika v odprtem dostopu.

BOJ PROTI ZLORABAM

Clark J. & Smith R. 2015. Firm action needed on predatory journals. BMJ: British Medical Journal, 350. doi:10.1136/bmj.h210

http://www.bmj.com/content/350/bmj.h210