»Ugrabljene revije« (hijacked journals) so se pojavile leta 2011 in do sedaj je bilo ugrabljenih več kot 100 naslovov, njihovo število pa še zmeraj narašča.

Značilnosti ugrabljenih revij:

• Prevzamejo identiteto ugledne legitimne revije, ki z enakim imenom in ISSN številko zavajajo avtorje glede pristnosti revije.
• Imajo ponarejeno spletno stran, ki ima pogosto podobno poimenovanje spletnega naslova kot originalna revija.
• Avtorje vabijo k objavi člankov s plačilom stroškov objave. Namen je preslepiti avtorja, da bo objavil članek v pomembni znanstveni reviji z visokim faktorjem vpliva, in pridobiti materialno korist.
• Vabilo k oddaji prispevkov (Call For Papers) pošiljajo na e-naslove raziskovalcev, ki jih pridobijo v objavljenih člankih ali v konferenčnih zbornikih. Omenijo visoko citiranost člankov, faktor vpliva originalne revije, lahko pa tudi lažne faktorje vpliva in zavajajoče metrike neznanih organizacij (npr. Universal Impact Factor (UIF), Global Impact Factor (GIF) idr.).
• Po recenziji ter obvestilu, da je članek primeren za objavo, je raziskovalec pozvan, da plača stroške objave (APC - article processing charge oz. publication fee), ki so podobnih vrednosti kot pri odprto dostopnih revijah. Raziskovalec po plačilu prejme obvestilo s strani revije, da je njegov članek objavljen v reviji.
• Izdajateljem ugrabljene revije  je že večkrat uspelo pretentati Web of Science, da je bila na tej spletni strani ob podatkih prave revije navedena povezava do spletnega naslova ugrabljene revije! 

Kako prepoznamo ugrabljeno revijo

Učinkovitega načina zoper tovrstne goljufije, razen previdnosti, v tem trenutku ni. Na voljo je nekaj pripomočkov, s katerimi si lahko pomagamo. Na primer spletna stran WHOIS (http://whois.domaintools.com), v katero vnesemo naslov sumljive spletne strani. V kolikor je domena relativno nova (registrirana je bila v zadnjih 2 ali 3 letih), legitimna revija pa obstaja že dalj časa, je to prvi znak za sum. V kolikor ima uvrstitev nižjo od 4 ter je domena registrirane države drugačna od države izdajatelja ali pa so informacije izdajateljevega imena in kontakti anonimni, je taka spletna stran zelo sumljiva.​

Seznam ugrabljenih biomedicinskih in naravoslovnih revij

Ker je tovrstno prevarantstvo dinamični proces (ugrabljene revije čez čas njihovi avtorji sami ukinejo, pojavijo pa se z novimi ugrabljenimi naslovi revij), je tudi potrebno ažuriranje informacij. Številne spletne strani ugrabljenih revij ne obstajajo več ali so vsaj začasno odstranili njihovo vsebino. V pomoč navajamo seznam (nekaterih) prepoznanih naslovov lažnih spletnih strani ugrabljenih revij. Seznam seveda ni popoln. V prvem delu seznama navajamo v letu 2017 delujoče spletne strani ugrabljenih naravoslovnih revij, v  drugem delu navajamo spletne strani ugrabljenih revij z medicinskega področja, ki trenutno ne delujejo, v tretjem delu pa so navedene še nedelujoče ugrabljene revije s področja naravoslovja.

Izvoz razpredelnice v Excel dokument. 

Če ste v dvomih glede verodostojnosti revije ali založnika, predlagamo, da na spletu preverite reference ali pa se obrnete na CMK, kjer vam bomo priskočili na pomoč (nana.turk@mf.uni-lj.si in igor.nekrep@mf.uni-lj.si). Pomagate si lahko tudi z Beallovim seznamom, ki ga anonimni avtor dopolnjuje.

Viri in povezave:

Bohannon J. 2015. How to hijack a journal. Science, 350(6263): 903-905. Dostopno na povezavi.

Jalalian M. & Dadkhah M. 2015. The full story of 90 hijacked journals from August 2011 to June 2015. Geographica Pannonica, 19(2): 73-87. Dostopno na povezavi.

VABILO K ODDAJI PRISPEVKOV

LAŽNA SPLETNA STRAN

AVTENTIČNA SPLETNA STRAN